-
1 station
['steiʃən] 1. noun1) (a place with a ticket office, waiting rooms etc, where trains, buses or coaches stop to allow passengers to get on or off: a bus station; She arrived at the station in good time for her train.) postaja2) (a local headquarters or centre of work of some kind: How many fire-engines are kept at the fire station?; a radio station; Where is the police station?; military/naval stations.) postaja3) (a post or position (eg of a guard or other person on duty): The watchman remained at his station all night.) položaj2. verb(to put (a person, oneself, troops etc in a place or position to perform some duty): He stationed himself at the corner of the road to keep watch; The regiment is stationed abroad.) postaviti (se)* * *I [stéišən]nounpostaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja; American postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj; military nautical baza; oporišče; aeronautics letalska baza; figuratively (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče; ecclesiastic history post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju; plural nautical bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji; Australian ovčarska ali živinska farma; history Indian angleška kolonija, evropska četrt; botany odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.; plural ecclesiastic postaje procesije pri križih itd., postaje križevega potafilling station American , petrol station British English bencinska črpalkafire (brigade) station — postaja požarne brambe, gasilska postajafirst-aid station, ambulance station — postaja prve pomočito make (to go) one's stations ecclesiastic opraviti, moliti križev potII [stéišən]transitive verbpostaviti, namestiti; stacionirati; odrediti mestoto station o.s., to be stationed near the door — postaviti se poleg vratto be stationed military biti stacioniran (v garniziji), nautical stacionirati -
2 transmitting
-
3 oddajen
передаточный -
4 departure
[- ə]noun (an act of departing: The departure of the train was delayed.) odhod* * *[dipá:čə]nounodhod, odpotovanje; poetically smrt; opustitev, odnehanje; odklon, razlikaa new departure — nova metoda, nova usmeritev, nov način življenja -
5 transmitter
noun (an apparatus for transmitting, or a person who transmits: a radio transmitter.) oddajnik; odpošiljatelj* * *[trænzmítə]noun(od)pošiljatclj; naprava za oddajanje, pošiljanje (brzojavk, signalov itd.); mikrofon; radio oddajnik, oddajna postaja
См. также в других словарях:
postája — e ž (ȃ) 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddájen — jna o prid. (ȃ) nanašajoč se na oddajo ali oddajanje: oddajni postopek / oddajni prostori; oddajne naprave / oddajna antena antena, ki oddaja elektromagnetne valove; oddajna postaja naprave, ki omogočajo oddajanje oddajnika ♦ ptt oddajni aparat… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezžíčen — čna o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja ♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
